Imeti vizijo pomeni, da imamo jasno predstavo o tem, kakšno šolo želimo v prihodnosti, smo samozavestnejši, bolj motivirani za delo in uspešnejši. Začrtamo si cilje, lažje načrtujemo pot do njihove uresničitve in čutimo varno prihodnost, saj so upoštevana naša mnenja, upoštevane so naše želje ter potrebe.
IV. osnovna šola Celje bo v prihodnjem šolskem letu delovala v skladu z našo novo vizijo:
“Z znanjem v glavi, s Facko v naravi”.
IV. osnovna šola Celje želi biti šola, ki:
- učni proces večkrat izvaja zunaj, v naravi,
- daje učencem znanja za življenje,
- jim omogoča, da razvijajo svoja interesna področja in dosegajo rezultate v skladu s svojimi sposobnostmi,
- oblikuje otrokovo osebnost in vrednote ter upošteva njihovo individualnost,
- razvija strpnost, odgovornost in trajnostni razvoj,
- oblikuje spoštljive, strpne in prijateljske medsebojne odnose,
- ustvarja spodbudne okoliščine za delo vseh šolarjev,
- dobro sodeluje s starši in lokalno skupnostjo in
- se uspešno vključuje v nacionalne in evropske projekte.
Pri tem sledimo štirim stebrom vzgoje in izobraževanja po načelih Unesco ASP:
- Učiti se, da bi vedeli.
- Učiti se, da bi znali delati.
- Učiti se, da bi znali živeti v skupnosti in eden z drugim.
- Učiti se biti.
To je pot h kakovosti, k dobremu počutju in varnosti, kar so temeljne prednostne naloge šole.
Poskušali bomo slediti in uresničevati 17 ciljev vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (v nadaljevanju VITR) v obdobju 2020–2030, ki jih priporoča Unesco:
- ODPRAVA REVŠČINE (Spodbujanje življenjskih veščin za trajnostne možnosti preživetja in naslavljanje neenakopravne porazdelitve bogastva.)
- ODPRAVA LAKOTE (Naslavljanje vzrokov in posledic revščine ter podhranjenosti.)
- ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE (Zagotavljanje psihološke in fizične odpornosti ter dobrega počutja.)
- KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE (Poudarjanje kakovosti učnih vsebin ter njihovega prispevka k preživetju in blaginji človeštva.)
- ENAKOST SPOLOV (Spodbujanje enakosti spolov, še zlasti pri specifičnih, s spolom povezanih trajnostnih izzivih.)
- ČISTA VODA IN SANITARNA UREDITEV (Pospeševanje ustreznega in enakopravnega dostopa do vode kot skupne globalne dobrine.)
- CENOVNO DOSTOPNA IN ČISTA ENERGIJA (Spodbujanje trajnostne, čiste in dostopne energije ter zelenih življenjskih slogov.)
- DOSTOJNO DELO IN GOSPODARSKA RAST (Spodbujanje alternativnih vrednot in gospodarskih modelov krožnega gospodarstva, zadostnosti, pravičnosti ter solidarnosti.)
- INDUSTRIJA, INOVACIJE IN INFRASTRUKTURA (Spodbujanje enakopravnega prehoda k zelenim tehnologijam in trajnostnim industrijam.)
- ZMANJŠANJE NEENAKOSTI (Odpravljanje neenakosti vseh oblik, s posebnim poudarkom na okoljski pravičnosti.)
- TRAJNOSTNA MESTA IN SKUPNOSTI (Podpora ključne vloge mest in skupnosti kot okolij, pomembnih za delovanje v smeri sprememb.)
- ODGOVORNA PORABA IN PROIZVODNJA (Preobrazba proizvodnje in kulture potrošništva.)
- PODNEBNI UKREPI (Boj proti podnebnim spremembam z izboljšanjem vzgoje in izobraževanja, s krepitvijo ozaveščenosti ter zmožnosti posameznikov in institucij.)
- ŽIVLJENJE V VODI (Zaščita oceanov in morskih virov z oceansko pismenostjo ter ukrepanjem.)
- ŽIVLJENJE NA KOPNEM (Spodbujanje ohranitve in obnove biotske raznovrstnosti kot temelja za preživetje in blaginjo ljudi.)
- MIR, PRAVIČNOST IN MOČNE INSTITUCIJE (Zagotavljanje pravičnosti, miru in vključenosti kot temeljev trajnosti.)
- PARTNERSTVA ZA DOSEGANJE CILJEV (Mobilizacija partnerjev in virov za transformacijo družbe v smeri trajnosti.)
Sledili bomo petim prednostnim področjem Unesca, s katerimi želimo do leta 2030 doseči 17 ciljev VITR:
- RAZVOJ POLITIK: Tvorci politik so odgovorni za vpeljavanje velikih globalnih sprememb, potrebnih za vzpostavitev trajnostnega razvoja v današnjem času. Igrajo ključno vlogo pri oblikovanju okolja, ki omogoča uspešnejšo in obsežnejšo vključitev VITR v vzgojno-izobraževalne ustanove, skupnosti ter druga okolja, kjer poteka učenje. Podpora politik je pomembna tako v formalnem kot v neformalnem sektorju ter za ustvarjanje sinergij med njimi. Poleg tega razvoj politik, ki podpirajo VITR, ne zadeva samo vzgojno-izobraževalnega sektorja, temveč tudi vse druge, ki so pomembni za trajnostni razvoj.
- PREOBLIKOVANJE UČNIH OKOLIJ: Za spodbujanje učečih se k prevzemanju vloge zagovornikov sprememb, ki imajo znanje, sredstva, pripravljenost in pogum za transformativno delovanje v smeri trajnostnega razvoja, so potrebne spremembe v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Z načeli trajnostnega razvoja mora biti usklajena vzgojno-izobraževalna ustanova v celoti, tako da načini upravljanja in sprejemanja odločitev znotraj ustanove podpirajo učne vsebine ter pedagoške pristope. Celostni institucionalni pristop k VITR terja učna okolja, v katerih se učeči učimo o tem, kar živimo, in živimo, kar se učimo.
- KREPITEV KOMPETENC IZOBRAŽEVALCEV: Izobraževalci imajo ključno vlogo pri podpori učečih se pri prehodu k trajnostnemu načinu življenja tudi v dobi, ko so informacije na voljo povsod in ko njihova vloga doživlja velike spremembe. Izobraževalci v vseh vzgojno-izobraževalnih okoljih lahko učečim se pomagajo razumeti zapletene možnosti izbire, ki jih zahteva trajnostni razvoj, obenem pa jih motivirajo za preoblikovanje tako samih sebe kot družbe. Da bi učeče se lahko usmerjali in opolnomočili, morajo biti tudi sami opolnomočeni ter opremljeni z znanjem, spretnostmi, vrednotami in vedenjem, ki jih zahteva ta prehod. To vključuje razumevanje ključnih vidikov vsakega od sedemnajstih ciljev in njihovih medsebojnih povezav kot tudi razumevanje, kako transformativno delovanje poteka in s katerimi transformativnimi pedagoškimi pristopi, ki upoštevajo vidik spola, lahko to na najboljši način dosežemo.
- OPOLNOMOČENJE IN MOBILIZACIJA MLADIH: S posledicami netrajnostnega razvoja se bodo morale v prihodnosti soočiti današnje in prihodnje generacije mladih, kar pomeni, da sta ogroženi tako njihova sedanjost kot prihodnost. Ravno mladi pa so obenem tudi tisti, ki postajajo vse glasnejši in aktivnejši, zahtevajo nujne in odločne spremembe ter odgovornost zanje pripisujejo svetovnim voditeljem, zlasti ko gre za reševanje podnebnih sprememb. Oblikovali so in še vedno oblikujejo vizijo za najbolj ustvarjalne in domiselne rešitve trajnostnih izzivov. Poleg tega mladi predstavljajo tudi pomembno skupino potrošnikov. Način razvoja njihovih potrošniških vzorcev bo močno vplival na pot trajnosti v posameznih državah. Opolnomočenje in mobilizacija mladih vseh spolov je zato osrednji del implementacije VITR.
- POSPEŠEVANJE DELOVANJA NA LOKALNI RAVNI: Smiselne preobrazbe in transformativno delovanje za trajnostni razvoj se bodo najverjetneje odvijali na ravni skupnosti. V njihovem vsakdanjem življenju ter na ravni skupnosti se učeči se in drugi ljudje odločajo za trajnostni razvoj in ukrepajo skladno s tem. V skupnostih najdejo tudi partnerje za svoja prizadevanja na področju trajnostnega razvoja. To so razlogi, zaradi katerih moramo spodbujati aktivno sodelovanje med vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in skupnostjo. Tako se zagotovi, da se najnovejša znanja in prakse o trajnostnem razvoju uporabijo za napredek programov lokalnih skupnosti.