UNESCO projekt: Izboljšajmo odnos do hrane

Oddelek: 2. b razred (skupina podaljšanega bivanja)

V skupini podaljšanega bivanja 2. b razreda, v kateri delujem dvakrat tedensko, smo se to šolsko leto poglobljeno pogovarjali o pomenu kosila in preostalih obrokov, splošno o pomenu prehranjevanja, o bontonu pri prehranjevanju, o pomenu zdrave prehrane ter o ravnanju z odvečno hrano.

Zastavila sem si cilj, da bi učenci predvsem bolj spoštovali hrano, veliko obrokov je namreč brezplačnih, ki posledično romajo v smeti, saj otroci nimajo razvitega odnosa do spoštovanja hrane.

Skupaj smo prebirali literaturo na temo hrane, spodbujali preizkušanje hrane, ki je drugače doma ne kuhajo ali poznajo (pogosto nastane težava, kadar je za kosilo zelje, repa, jedi s poudarkom na zelenjavi, jedi na žlico,  veliko učencev ne uživa svinjine).

Risali smo risbe, se pogovarjali o načinu priprave hrane v domačem okolju, v mesecu maju pa posebno pozornost posvečamo tehtanju odpadne hrane na ravni cele šole. S tem ozaveščanjem želimo učencem približati podatek, da je odvečne hrane preveč in da lahko naše ravnanje s hrano spremenimo. Menim, da je s takšnim ozaveščanjem potrebno pričeti že v vrtcu in nižjih razredih osnovne šole, če želimo doseči boljši odnos do hrane.

Mentorica: Polonca Arh Vahter

---

Kratka evalvacija:   1.B razred in Suzana Amanović

Otroke in starše 1.b razreda (23 otrok) smo že v začetku šolskega leta seznanili o primernem prehranjevanju, prehranjevalnih navadah in predvsem odnosa do hrane v šoli. Z otroki smo sestavljali jedilnike, kateri so primernejši in kateri malo manj primerni za njihovo starostno obdobje. Poudarili smo predvsem pomen raznolikosti, zadostnega vnosa vode, zelenjave in sadja v vsakodnevne obroke ter omejiti vnos sladkorja. Pri urah okolja smo skupaj naredili datljeve kroglice, kot alternativo za zdrav posladek, kjer so poleg sladkih datljev, spoznali še arašidovo maslo in različna semena ter oreščke.

Pri malicah smo npr. kose kruha razrezali na manjše rezine, prav tako smo razrezali sadje. Kar je bilo preveč, smo prihranili za popoldansko malico. Tako smo dosegli, da ni nobenega odpada. Pri kosilu vztrajamo, da otroci vzamejo tisto kar jedo in toliko kolikor bodo pojedli, da zmanjšamo oz. če se le da, ne zavržemo hrane. Tako so otroci skozi celotno šolsko leto kulturno jedli, poskušali hrano, ki je še niso poznali ali jim do sedaj še ni bila všeč ter se potrudili pojesti kar so vzeli. Odpadek je bil minimalen. Menimo, da bi se s takšnim odnosom v nadaljnje dalo narediti ogromno pri varčevanju hrane.