Sončkove športne igre

V okviru projekta Korak k sončku smo tretješolci in četrtošolci skupaj z desetimi člani Sončka – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, v četrtek, 7. 11. 2024, izvedli inkluzivni športni dan z motom Vsi za enega, eden za vse, ki smo ga na šoli poimenovali Sončkove športne igre.

V okviru športnega dneva so uporabniki Zveze Sonček izvedli in otrokom prikazali različne športe, v katerih tekmujejo osebe z invalidnostjo.

Učenci so se pomerili v boccii oziroma prilagojenem dvoranskem balinanju, ki ga lahko igrajo tudi osebe z najtežjimi gibalnimi oviranostmi. Razlika v primerjavi z običajnim balinanjem je v kroglah, ki pri bocci niso iz kovin, temveč iz blaga, v katerem je pesku podobna snov za boljši oprijem. Naši učenci so jo izvajali sede v trojkah, pri čemer so tekmovali proti trem parašportnikom, ki so krogle metali brez pomoči. V primeru, da ne bi imeli rok, pa bi imeli zraven pomočnika in neke vrste tobogan, po katerem bi spustili to kroglo. Boccia je paralimpijska disciplina, ki jo igrajo osebe s cerebralno paralizo, distrofiki in tetraplegiki.

Državna reprezentanta v sedeči odbojki Mira Jakin in Jordan Jakin sta nas učila igrati sedečo odbojko, ki je mnogo večji izziv, kot je videti na prvi pogled. Temeljito sta nam razložila vsa pravila. Eno izmed njih je, da se morajo igralci ves čas igralne akcije dotikati podlage s katerim koli delom telesa, ki sega od zadnjice do ramen. Tudi sedeča odbojka je paralimpijska disciplina, v kateri  se tekmuje v moški in ženski konkurenci. Ker odbojka sede zahteva manjše igrišče in nižjo mrežo, je igra precej hitrejša kot pri »običajni« odbojki.

Poligon za slepe je bil odlična preizkušnja za vse udeležene. Učenci so ga izvajali v paru in preverjali zaupanje do svojih čutov ter tudi do svojega sošolca v paru. Prvi v paru namreč ni videl ničesar, saj je imel prevezane oči, drugi v paru pa ga je vodil čez mnogo različnih ovir. Učenci so se hitro prilagodili, z veseljem opravili pot večkrat, ob evalvaciji pa priznali, da je bil začetek težek, saj sta bila prisotna strah in nezaupanje. Ko so šli čez progo drugič, jim je bilo že lažje, so se navadili, tako kot se na pogoje v temi prilagodijo tudi slepi.

Prilagojena košarka je bil poseben izziv, saj so učenci sedli na voziček, ki so ga morali sami poganjati, ob tem pa še voditi žogo in iz sedečega položaja metati na koš, kar jim je delalo preglavice, a so se, izredno motivirani, trudili, vozili, vodili žogo in metali na koš do zadnje minute.

Irena Vovk Terčič, vodja projekta Korak k Sončku ter vezni člen med nami in Zvezo Sonček, je športni dan otvorila in tudi končala, ko je s pomočjo Sončkov odgovarjala na mnogo vprašanj in pomislekov. Vsem smo neizmerno hvaležni, saj so nas mnogo naučili, nam polepšali dan in obogatili našo dušo z novimi izkušnjami in spoznanji.

Šele ko nečesa nimaš, se resnično zaveš, kaj si imel. Sončki na naši šoli so bili ne glede na invalidnost polni pozitivne energije, njihove obraze so krasili življenja polni nasmehi in nam segli do vsake celice srca. Še en dokaz, da kjer je volja, tam je pot.

To je dan, ki ga priporočamo in privoščimo vsem.

Hvala vsem, ki ste pripomogli k uresničitvi tega dne.