Prireditev ob kulturnem prazniku
Petek, 7. 2. 2025
UVODNO BESEDILO
Spoštovane učiteljice in učitelji, dragi učenci in učenke!
Lepo pozdravljeni na današnji kulturni prireditvi, posvečeni umetnosti – večni spremljevalki človeškega duha, ki skozi stoletja osvetljuje pot razvoja naše civilizacije.
Kaj sploh je umetnost? Umetnost je izraz notranjega sveta posameznika in hkrati odraža družbo kot celoto. Umetnost presega meje kultur, narodnosti in časa. Preko barv, oblik, zvokov, besed in gibanja umetnost ustvarja mostove med ljudmi in nas povezuje na globlji ravni.
Pomen umetnosti je neprecenljiv. Umetnost ni le ogledalo družbe, temveč tudi njena predhodnica in soustvarjalka. Pogosto izziva naša prepričanja, odpira nove poglede na svet in nas spodbuja k premisleku. Skozi umetnost se izražajo naše najgloblje čutenje, naši strahovi, naše sanje in naša upanja.
Umetnost nas obdaja povsod. Najdemo jo v arhitekturi mest, ki jih gradimo, v glasbi, ki nas spremlja skozi vsakdan, v filmih, knjigah, gledaliških predstavah in plesu. Prisotna je v razkošnih galerijah in muzejih, pa tudi na ulicah, v naravi in v najenostavnejših oblikah človeškega ustvarjanja. Ni omejena le na platno in oder – odraža se v načinu, kako živimo svoje življenje in kako soustvarjamo družbo.
Današnji dogodek je poklon tej veličastni sili, ki nas oblikuje in spremlja. Na sprehodu po slovenskih pokrajinah bomo tako obeležili Prešernov dan, ki ga vsako leto praznujemo 8. februarja. Pred oči in v spomin bomo priklicali ne le Prešerna, ampak tudi mnoge druge slovenske pesnike, ki so umetnosti podali roko, da bi zazvenela tudi v slovenskem jeziku v najžlahtnejši obliki.
Pred leti je mlada pesnica Maruša, nekdanja učenka naše šole, v eni od svojih pesmi o poeziji zapisala:
Poljubila me je z besedo, objela z verzi. Dobila sem zavetje, varnost. Zazrta v njene oči, zazrta v sedanjost, izrazila sem jo z besedami, verzi. Mislila sem njene misli, jokala njene solze, sanjala sem njene sanje. Poljubila sem poezijo in rodila se je pesem.
